V Parku vojaške zgodovine se bo tudi letos na tretji septembrski vikend, med 13. in 15. septembrom 2024, odvijal osrednji muzejski dogodek leta in največji vojaško-zgodovinski dogodek na nacionalni ravni, ZgodoVikend. Kustos Vojaškega muzeja Slovenske vojske Lenart Pupaher bo na dogodku predstavljal predmete iz voznega dela zbirke Artilerije in oklepnih sredstev, obiskovalci si bodo lahko ogledali vozilo HMMWV 1114, prvič pa bo na ogled postavljen samohodni top SU-76, ki smo ga letos pridobili z mednarodno menjavo.

Fotografija: Aleš Gulič

Nadaljujemo s predstavitvijo zanimivih predmetov iz naših zbirk, tokrat vam predstavljamo pilotsko čelado PK 07, 1976. Čelado, ki je narejena na podlagi ameriškega modela letalske čelade P-3, je Jugoslovanska ljudska armada (JLA) začela uporabljati v 50. letih 20. stoletja. Pripadala je pilotu helikopterja Gazela SA-341, takrat še pripadniku JLA, kapetanu 1. stopnje Jožetu Kalanu. Med osamosvojitveno vojno, natančneje 28. junija 1991, je Jože Kalan z letalskim tehnikom Bogom Šuštarjem poletel iz mariborske Vojašnice Franca Rozmana - Staneta in pristal na Golteh, kjer sta helikopter predala pripadnikom 89. območnega štaba Teritorialne obrambe. Prebarvan v barve Teritorialne obrambe in z oznako TO-001 je postal prvi helikopter Slovenske vojske.

Fotografija: Aleš Gulič

Nadaljujemo s predstavitvijo zanimivih predmetov iz naših zbirk. Slika Odlikovanje, avtorja slikarja Antona Koželja, je originalen posnetek razglednice iz devete skupine serije umetniških razglednic z naslovom »Vojska v slikah«, ki so jo ustvarjali največji slikarji tistega časa. Motiv slike je vojaški, odlikuje jo verodostojna rekonstrukcija podobe vojaške uniforme iz obdobja prve svetovne vojne

Fotografija: Aleš Gulič

V našem prazničnem letu z vami delimo zanimive predmete iz naših zbirk. Tokrat vam predstavljamo medaljo za hrabrost, ki jo je 19. julija 1789 ustanovil cesar Franc Jožef II, vojakom in podčastnikom pa se je podeljevala za izkazan pogum na bojišču. Poleg zlate medalje za hrabrost sta se podeljevali še srebrni v dveh stopnjah in od leta 1915 tudi bronasta. Odlikovanje se je najprej imenovalo »častni spominski kovanec za hrabrost«, saj je posnemalo njegovo obliko, od leta 1809 pa medalja za hrabrost. Odličje je viselo na »hrabrostnem traku« bele barve z rdečimi črtami, ki je bil napeljan skozi trdo kovano ušesce za nosilni trak. Na averzu medalje je portret cesarja Franca Jožefa I. z desnega profila. Podoba cesarja na njej se ni spreminjala od leta 1866 pa vse do njegove smrti 1916, ko ga je na odlikovanju zamenjal Karel I. Napis na reverzu obdaja venec oljčnih listov z dvema zastavama.