Fotografija: Aleš Gulič

V našem prazničnem letu z vami delimo zanimive predmete iz naših zbirk. Tokrat vam predstavljamo medaljo za hrabrost, ki jo je 19. julija 1789 ustanovil cesar Franc Jožef II, vojakom in podčastnikom pa se je podeljevala za izkazan pogum na bojišču. Poleg zlate medalje za hrabrost sta se podeljevali še srebrni v dveh stopnjah in od leta 1915 tudi bronasta. Odlikovanje se je najprej imenovalo »častni spominski kovanec za hrabrost«, saj je posnemalo njegovo obliko, od leta 1809 pa medalja za hrabrost. Odličje je viselo na »hrabrostnem traku« bele barve z rdečimi črtami, ki je bil napeljan skozi trdo kovano ušesce za nosilni trak. Na averzu medalje je portret cesarja Franca Jožefa I. z desnega profila. Podoba cesarja na njej se ni spreminjala od leta 1866 pa vse do njegove smrti 1916, ko ga je na odlikovanju zamenjal Karel I. Napis na reverzu obdaja venec oljčnih listov z dvema zastavama.

Fotografija: Aleš Gulič

Nadaljujemo s predstavitvijo zanimivih predmetov iz naših zbirk. Slika Odlikovanje, avtorja slikarja Antona Koželja, je originalen posnetek razglednice iz devete skupine serije umetniških razglednic z naslovom »Vojska v slikah«, ki so jo ustvarjali največji slikarji tistega časa. Motiv slike je vojaški, odlikuje jo verodostojna rekonstrukcija podobe vojaške uniforme iz obdobja prve svetovne vojne

V prostorih muzeja v mariborski kadetnici gostuje razstava z naslovom »Tu se je smrt utrudila do smrti …« Slovenske žrtve Auschwitza, avtorja dr. Borisa Hajdinjaka. Razstavo je pripravil Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor leta 2020 v sklopu projekta Šoa – spominjajmo se 2020, s katerim so obeležili mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta in 75. obletnico osvoboditve nacističnega taborišča Auschwitz. Obiskovalcu pripoveduje o več kot 2.300 ljudeh iz Slovenije, ki so jih v času druge svetovne vojne Nemci internirali v koncentracijsko taborišče Auschwitz na Poljskem. Od vseh deportiranih ljudi se jih je iz taborišča Auschwitz vrnilo približno 1000, drugi pa so tam umrli. Razstava celovito prikaže tudi razvoj koncentracijskega taborišča Auschwitz in usode slovenskih žrtev taborišča; Slovencev, Judov in Romov. Predstavljena so vse slovenske pokrajine, najprej na splošno, nato pa je dodanih več posameznih zgodb konkretnih žrtev. Več o razstavi v vabilu v priponki, vljudno vabljeni!

Vabilo na ogled razstave - Prenesite datoteko