Žig ZVEZE REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN SLOVENIJE

Zbirka pečatov in štampiljk je s približno 1500 kosi ena od najobsežnejših v Vojaškem muzeju Slovenske vojske. Muzej hrani praktično vse doslej uporabljane pečate enot Slovenske vojske in organov Ministrstva za obrambo, ker pridobi 3 izvode, preden preostale po umiku iz uporabe fizično uničijo. Naš cilj je zbrati tudi pečate vojaških enot, ki so delovale na našem ozemlju pred osamosvojitvijo Slovenije. Zbiranje in shranjevanje pečatov in štampiljk pripore k preučevanju vojaške zgodovine, saj prek njih lahko npr. spremljamo premeščanje enot iz kraja v kraj ali njihova preimenovanja.
Beseda pečat izvira iz nemške Petschaft (odtis). Izvirno je pomenil odtis likov ali besed, ki so v negativu vgravirani na pečatnike, v gnetljivo snov, ki nato otrdi in obdrži obliko. Štampiljka pa je barven (črnilo) znak, ki ga s tiskalne ploskve istoimenske naprave odtisnemo na neko drugo ploskev, običajno papir.
Potem ko so konec 17. in v začetku 18. stoletja evropske države začele upravne reforme, so te zajele tudi vojsko. To se je med drugim kazalo v tem, da so imele od tedaj svoje pečate tudi vojaške ustanove in enote, tudi tiste na slovenskem ozemlju. Ta praksa se je nato nadaljevala do konca obstoja Habsburške monarhije ter v Kraljevini SHS oz. Jugoslaviji. Med okupacijo slovenskega ozemlja med drugo svetovno vojno so se pojavili prvi pečati slovenskih vojaških enot, ki so jih izdelovali v partizanskih delavnicah, uporabljale pa so jih vse enote NOV in POS. Po koncu vojne so bile slovenske vojaške enote vključene v novonastalo JLA, ki je uporabljala svoje pečate. Tem so nato po letu 1968 sledili tudi pečati enot slovenske TO, ki so ostali v uporabi vse do osamosvojitve leta 1991.