Vstopna stran Razstave
  • Decrease font size
  • Default font size
  • Increase font size
Boji za severno slovensko mejo in general Rudolf Majster

<< Prva stran < Prejšnja123456789Naslednja > Zadnja stran >>

Začetek prve svetovne vojne

Prvo svetovno vojno je povzročila imperialistična politika dveh vodilnih blokov v Evropi. V enem bloku so se zbrale sile antante, Francija, Anglija in Rusija, v drugem pa Nemčija, Avstro-Ogrska in Italija.
Atentat na avstrijskega prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo ženo so izkoristili za vojno napoved Srbiji in Rusiji.
Večina Slovencev sarajevskega atentata ni odobravala. Spori in boji med Srbijo in Bolgarijo zaradi Makedonije so med Slovenci močno omajali ugled Srbije.
Ljudje si niso želeli vojne. Med civilnim prebivalstvom se je odpor proti vojni kmalu razširil tudi med mobiliziranimi Slovenci in vse več rezervistov je bilo obsojenih zaradi protiimperialističnih izjav.
Protivojno razpoloženje se je stopnjevalo do leta 1915, ko je Italija napovedala Avstro-Ogrski vojno, tokrat pa se je zaradi ogroženosti slovenskih zahodnih meja sprevrglo in dobilo narodnoobrambni značaj.

Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand
26. 7. 1914 je cesar Franc Jožef I. razglasil mobilizacijo. Slovensko ozemlje je spadalo v 3. korpus s sedežem v Gradcu. S 3. korpusom je odšlo na bojišče približno 30.000 Slovencev. V polovici polkov, to je 141, s katerimi se je Avstro-Ogrska bojevala v 1. svetovni vojni, so bili Slovenci.
Najbolj znana slovenska enota je bil 17. pešpolk, imenovan polk kranjskih Janezov. Polk je imel sedež v Celovcu, en bataljon je bil v Ljubljani. Septembra leta 1914 je odšel na rusko bojišče, po nastanku fronte med Italijo in Avstro-Ogrsko pa je bil oktobra 1915 premeščen na soško fronto. Konec vojne je dočakal na Tirolskem.

Gavrilo Princip, pripadnik organizacije Mlada Bosna, je 28. junija 1914 izvedel atentat na Franca Ferdinanda.

Mobilizacijski razglas cesarja Franca Jožefa, s katerim je opozarjal, da bo Avstro-Ogrska napadla Srbijo



Aretacija Ferdinanda Behra, enega od organizatorjev in neposrednega izvajalca uspešno izvedenega atentata na Franca Ferdinanda v Sarajevu, 28. junija 1914


Prva svetovna vojna


Po avstrijskem ultimatu Srbiji, 23. julija, in vojni napovedi, 28. julija, po ruski mobilizaciji, 30. julija, in potem, ko je Nemčija napovedala vojno carski Rusiji, 1. avgusta, in Franciji, 3. avgusta, Anglija pa je odgovorila z vojno napovedjo Nemčiji, se je 4. avgusta 1914 začela prva svetovna vojna.

Slovenec, ki je zaradi svoje izjemne hrabrosti in iznajdljivosti med prvo svetovno vojno najbolj zaslovel, je bil stotnik Albin Mlakar. Bil je tudi najbolj odlikovan Slovenec v avstro-ogrski vojski.
26. 4. 1915 je bila v Londonu sklenjena meddržavna tajna pogodba med Italijo in antantnimi državami, in sicer Francijo, Rusijo in Veliko Britanijo. Italija, ki je bila v začetku vojne nevtralna, je videla možnost uresničitve svojih ozemeljskih zahtev. Do marca 1915 se je pogajala z Avstro-Ogrsko, ki pa na italijanske ozemeljske zahteve ni pristala. Italija je navezala stike z antantnimi silami in jim 4. 3. 1915 posredovala zahteve za sodelovanje v vojni. Zahtevala je južno Tirolsko, Goriško-Gradiško, Trst, Istro in Dalmacijo do Neretve, Vloro, Sazan in Dodekanez.

Po prekinitvi pogajanj, konec marca, je Italija nadaljevala pogovore z Avstro-Ogrsko, ki pa je pristala zgolj na ozemlja na Tirolskem. Italija se je spet pogajala z antantnimi silami in zaradi razmer na bojiščih ji je uspelo pridobiti ozemlja v južni Dalmaciji, razen polotoka Pelješca. Tako so bili ustvarjeni pogoji za podpis londonskega pakta. Antantne sile so ugodile skoraj vsem italijanskim zahtevam.

Soška fronta, 30,5-centimetrski Škodin možnar, pripravljen na strel. Zaradi svoje učinkovitosti je postal najbolj slavno avstro-ogrsko orožje.

Zemljevida, prva svetovna vojna
 

<< Prva stran < Prejšnja123456789Naslednja > Zadnja stran >>