VOJAŠKI MUZEJ SV

Boji za severno slovensko mejo in general Rudolf Maister

<< Prva stran < Prejšnja 123 4 5 6 7 8 9 Naslednja > Zadnja stran >>

Prva svetovna vojna (28. julij 1914 - 11. november 1918) je bila vojaški spopad med silami antante z zavezniki, na strani katere so se bojevale Francija, Rusija, Združeno kraljestvo, kraljevine Srbija, Belgija, Črna gora, Grčija, Portugalska od leta 1915 dalje pa tudi Italija, ter centralnimi silami z Avstro-Ogrsko, Nemčijo, Turčijo in Bolgarijo. Leta 1917 so v vojno na strani antante stopile tudi Združene države Amerike in napovedale vojno Nemčiji. Njeno prizorišče je bilo v Evropi, Afriki in na Bližnjem vzhodu; kratek čas tudi na kitajskem in tihomorskih otokih. Čeprav je večina glavnih bojev potekala na evropskih tleh, je ime dobila, ker so bile vanjo vpletene države iz vsega sveta. Zaradi velikih človeških in materialnih izgub ter trpljenja vojakov in civilistov so ji pravili tudi vojna, ki bo končala vse vojne, vendar se je na koncu vojne le malokdo zavedal, da bo to le dvajsetletno premirje in da se na obzorju pojavlja že nov spopad. V prvi svetovni vojni so uporabljali različna orožja: minomete, puške, mitraljeze, topove, tanke, možnarje, tudi letala, balone, bojne pline ... Nekatere izmed naštetih stvari so bile v prvi svetovni vojni uporabljene prvič, npr. tanki, mehurjevec iperit. Posebnost prve svetovne vojne je bila pozicijska vojna.
Najpomembnejša vojskovališča v prvi svetovni vojni so bila:
Zahodna fronta ali zahodno vojskovališče Med I. svetovno vojno je potekalo od Francije ob reki Marni do švicarske meje. Na tej fronti sta si najprej nasproti stali Nemčija in Francija, ki sta se jima kasneje pridružili še Velika Britanija in ZDA. Bitka, ki je najbolj zaznamovala to fronto, je bila bitka pri Marni, ki je trajala kar štiri leta. Pomembna je bila tudi bitka na reki Somi (1916).	Prva svetovna vojna je s seboj prinesla tudi velike spremembe v razmerju med vojaki in vojaško tehniko. Med drugim so na zahodni fronti prvič uporabili tank.
Vzhodna fronta ali vzhodno vojskovališče Obsegalo je prizorišče I. svetovne vojne v Srednji in, še posebej, Vzhodni Evropi. Tako kot zahodna fronta se je tudi to razprostiralo na celinsko Evropo. Kljub zemljepisni ločenosti so dogodki na obeh vojskovališčih močno vplivali drugi na druge.	Avstro-ogrski vojaki utrjujejo svoje položaje na vzhodni fronti.
Jugozahodno ali italijansko vojskovališče Razdeljeno je bilo na tri bojevališča: Tirolsko, Koroško in Soško. Soška fronta je v prvi svetovni vojni potekala od Rombona do Tržaškega zaliva v skupni dolžini nad 90 km. Fronta je bila prizorišče največjega spopada na gorskem območju v celotni zgodovini človeštva in največji spopad na Slovenskem sploh.V spopadih na tej fronti je umrlo tisoče slovenskih vojakov, zaradi česar je tudi danes globoko ukoreninjena v slovenski zgodovinski spomin. Kljub temu da je fronta vzela množico življenj, je njen pozitivni vidik za Slovence preprečitev italijanskega prodiranja dalje v notranjost slovenskega ozemlja in zato potencialno manjše razkosanje tega po koncu vojne.	Z vstopom Italije v prvo svetovno vojno in napadam na Avstro-Ogrsko, se je vojna preselila tudi v visokogorje.
Balkanska fronta ali južno vojskovališče (1914-1918) je bilo vzpostavljeno med Srbijo in Avstro-Ogrsko. Z avstroogrsko zasedbo Srbije (1915) je fronta prenehala obstajati, a so antantne sile leta 1916 pri Solunu fronto vnovič odprle.	Juriš avstro-ogrskih vojakov na sovražnikove položaje na Krasu.
Vojak Avstro-Ogrske vojske	V prvi svetovni vojni so zmagale antantne sile z zavezniki. Z njenim koncem je bilo tudi konec Nemškega cesarstva, Ruskega imperija, Otomanskega imperija in Avstro-Ogrske. V Vzhodni in Srednji Evropi je nastalo veliko novih držav.