|
Kadetnica Maribor
Engelsova 15, 2111 Maribor
TEL: 00386 (0)2 449 50 06
Poslopje kadetnice
Poslopje kadetnice stoji v kompleksu Vojašnice generala Rudolfa Maistra v nekdanjem
Magdalenskem predmestju, med Engelsovo in Radvanjsko cesto v Mariboru. V tlorisu
je podolgovate razčlenjene oblike v smeri severozahod–jugovzhod. Sestavljajo ga osrednji
trakt s stopniščem in prečna trakta, postavljena pravokotno na osrednjega. Glavna
stavba je dolga 146 m, prečna zaključka pa 47 m in pol. Širina stavbe se spreminja
od 26 m do 17,4 m v osrednjem delu ter 15,3 m v obeh prečnih traktih. Poleg pritličja in
treh nadstropij ima poslopje uporabno podstrešje in klet.
Etažne višine objekta so:
- v kleti 4,05 m,
- v pritličju 4,8 m (oba krajna in vezna trakta) in 5,6 m (osrednji del),
- v 1. nadstropju 4,45 m,
- v 2. nadstropju 4,7 m,
- v 3. nadstropju 4,65 m (oba krajna in vezna trakta) in 6,26 m (osrednji del),
- na podstrešju od 1,95 m do 7,2 m (od kapi do slemena v krajnih in veznih traktih)
in od 5,9 m do 10,85 m (od kapi do slemena v osrednjem traktu),
- višina od tal do slemena je 32,24 m.
Prenova stavbe je bila priložnost za prilagoditev objekta novim vsebinskim programom
glede na vse posebnosti predvidenih dejavnosti. Pri umeščanju programov je bilo treba,
ob vseh gradbenih normativih in normativih umeščenih dejavnosti, dodatno upoštevati
smernice spomeniškega varstva in navodila Zavoda za varstvo kulturne dediščine Republike
Slovenije, saj je objekt del državne kulturne dediščine. Vse to je zahtevalo poseben
pristop že med izdelavo projektne dokumentacije in tudi pri izvedbi. Smernice Zavoda za
varstvo kulturne dediščine so namreč narekovale ohranitev vseh kakovostnih arhitekturnih
sestavin celotnega kompleksa stavbe in parka ter bližnje okolice. Vse – od stavbne
zasnove (tlorisna zasnova, zunanjščina, hodniki, stopnišča … ) do njenih izjemnih detajlov
iz obdobja nastanka – je bilo treba ohraniti ali primerno valorizirati.
Nov programsko-arhitekturni koncept je omogočil takšno ureditev za potrebe Poveljstva
za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU):
- v kleti so depoji Vojaškega muzeja Slovenske vojske (VMSV);
- v pritličju so prostori VMSV, Knjižnično-informacijski center (KIC), VTP in kapela;
- v prvem nadstropju je Šola za častnike (ŠČ) in Poveljniško-štabna šola (PŠŠ);
- v drugem in delno tretjem nadstropju je Center za doktrino in razvoj (CDR);
- v tretjem nadstropju so prostori poveljstva in štaba PDRIU;
- v mansardi so prostori štaba; v njenem osrednjem delu pa tudi večnamenska dvorana
s pripadajočimi prostori.
Splošni podatki o prenovi:
- skupna površina prenovljenega objekta: 17.600 m2,
- trajanje prenove: 2004–2009.
Gradnja kadetnice
V Avstriji so prvi kadetski inštituti, pozneje imenovani kadetnice, nastali na
začetku vladavine cesarja Franca Jožefa (1848-1916), v sklopu njegovih vojaških
reform, ki so šolanje na vojaških akademijah omejile na štiri leta, hkrati
pa uvedle kadetske inštitute, da bi gojence pripravljali za vstop na vojaške
akademije. Ustanovljeni so bili štirje kadetski inštituti, med njimi 1856 leta
tudi k.k. Kadetteninstitut v Mariboru. Šolanje v inštitutih je potekalo štiri leta,
gojenci pa so bili večinoma sinovi častnikov in državnih uradnikov.
Mesto Maribor je zato, da bi dobilo kadetski inštitut, samo financiralo nakup
zemljišča pod Pohorjem, ker je predvidelo, da bo oskrbovanje inštituta za mesto
vir novih dohodkov. Po nakupu je zemljišče podarilo državi, ki je začela z
gradnjo julija 1853 in jo končala aprila 1856. Zgradbo sta načrtovala arhitekta
Eduard van der Nuell in August Sicard van Sicardsburg, gradbena dela je
opravil graški gradbenik Karl Ohmayer. Stavba je bila zgrajena v neoromanskem
slogu, za katerega so na arhitekturnem področju značilni debeli zidovi,
krepki stebri, polkrožni loki ter portali, ki dajejo zgradbi videz monumentalnosti.
Hkrati pa simetrija, ozka in visoka okna, ki se zaključujejo s polkrožnimi
loki ter številne rozete in drugo fasadno okrasje dajejo zgradbi videz krhkosti.
V Mariboru je bila to prva velika in zgodovinska stavba zgrajena v neoromanskem
slogu, na katero je bilo mesto upravičeno ponosno.
|
Muzej 
