<< Prva stran < Prejšnja12345Naslednja > Zadnja stran >>
|
RAZOROŽITEV TERITORIALNE OBRAMBE REPUBLIKE SLOVENIJE
Že januarja leta 1990 je general Hočevar zahteval od podrejenih štabov za teritorialno obrambo, naj posredujejo podatke o količini in vrsti orožja, ki je bilo v vojašnicah JLA. Podatke je Republiški štab za teritorialno obrambo Republike Slovenije potreboval, ker so hoteli vedeti, koliko in kakšne vrste oborožitve ter streliva je v občinskih, pokrajinskih in zaščitni brigadi TO. Na podlagi dobljenih podatkov je bil 15. maja 1990 izdan ukaz o takojšnji premestitvi orožja, streliva in minskoeksplozivnih sredstev v skladišča JLA. Nalogo so morali izvesti v popolni tajnosti. O ukazu ni bil obveščen nihče iz republiškega vodstva. To je pomenilo razorožitev Teritorialne obrambe Republike Slovenije.
Priprave na odvzem orožja, ki so potekale že nekaj mesecev prej, so bile načrtovane za konec mandata predsednika Predsedstva SFRJ Janeza Drnovška in na zamenjavo vlade v Republiki Sloveniji.
Igor Bavčar, sekretar sekretariata za notranje zadeve, in Janez Janša, sekretar sekretariata za ljudsko obrambo, sta se že na začetku svojega mandata srečala z razoroževanjem slovenske teritorialne obrambe. Da bi se preprečilo nadaljnje oddajanje orožja v skladišča JLA, je bilo treba takoj ukrepati.
|
Komandant Teritorialne obrambe Republike Slovenije, Generalpodpolkovnik Ivan Hočevar
|
Šentjur pri Celju, 19. maj 1990, popoldan
Odvoz orožja in streliva iz skladišča Območnega štaba za TO
|
Brzostrelka MGV 176
Poleti leta 1990 je tovarna Gorenje razvila orožje za boj na krajših razdaljah.
Prav tako poleti leta 1990 so v kočevskih gozdovih preizkušali nove maskirne uniforme, ki naj bi bile prilagojene zahtevam terenskega usposabljanja.
|
|
|
Ukaz SZ št. 625, z dne 15. maja 1990
|
UPOR PROTI ODVZEMU OROŽJA TERITORIALNI OBRAMBE
Slovenska politična in civilna javnost se je burno odzvala na odvzem orožja. General Ivan Hočevar, ki je moral tudi po zvezni zakonodaji o premestitvi orožja obvestiti predsedstvo republike, je na zahtevo predsednika Milana Kučana neprepričljivo pojasnjeval, da gre le za varnostni ukrep.
Predsedstvo RS je na zahtevo Sekretariata za ljudsko obrambo Republike Slovenije 19. maja popoldan poslalo občinam brzojavko in tako ustavilo oddajo orožja.
Ob prepovedi oddaje orožja ga je bilo približno 70 odstotkov že premeščenega v skladišča JLA, pobrali pa so ga tudi petim upravnim organom za obrambo v občinah.
Iz spontanega odpora proti nezakonitemu pobiranju orožja je nastala ena najbolje organiziranih in najbolj konspirativnih akcij, kar jih je bilo v novejši zgodovini v Sloveniji. To je bil projekt Manevrska struktura narodne zaščite.
|
8. julij 1990, sprava v Kočevskem Rogu
Sprava v Kočevskem Rogu je potekala pred množičnim grobiščem pobitih domobrancev. Spravne slovesnosti so se udeležili navišji predstavniki političnega in javnega življenja. Med več deset tisoč ljudmi sta bila tudi predsednik republike Milan Kučan in ljubljanski metropolit, nadškof dr. Alojzij Šuštar.
|
|
Gotenica, poleti leta 1990
Na Kočevskem je imela komunistična oblast pripravljene podzemne objekte, kamor bi se zatekli v izrednih razmerah ali vojni. Območje, ki je bilo zelo varovano, je obsegalo več kot dvesto kvadratnih kilometrov. Novoizvoljena oblast se je leta 1990 odločila, da Gotenico in njeno okolico odpre za javnost.
|
|
|
|
|
Razstave
