<< Prva stran < Prejšnja12345Naslednja > Zadnja stran >>
|
ZGODOVINSKE SPREMEMBE V EVROPI
Leta 1989 je v Vzhodni Evropi prišlo do velikih sprememb, ki so pomembno vplivale tudi na razmere v Jugoslaviji oziroma Sloveniji.
Nezadovoljstvo v državah Varšavskega pakta je naraščalo. V nasprotju z žametnimi revolucijami na Madžarskem, Češkem in Poljskem je bila ljudska vstaja v Romuniji zelo kruta.
Leta 1991 je po političnem preobratu v Vzhodni Evropi prišlo do razpustitve vojaškega dela Varšavskega pakta, čez nekaj mesecev pa je nehal delovati tudi politični odbor vzhodne obrambne zveze.
V vseh državah nekdanje komunistične Evrope so prejšnje režime zamenjale demokratične vlade.
Berlin, 9. november 1989
Po 28 letih zid pade.
NDR odpre zahodne meje, državljani obeh Nemčij se lahko spet neovirano obiskujejo. Končalo se je eno najbolj bolečih poglavij nemške povojne zgodovine.
|
Padec berlinskega zidu je zgodovinski dogodek, ki je simbolično zaznamoval konec hladne vojne. Združili sta se obe Nemčiji.
|
JUGOSLAVIJA NA RAZPOTJU
S smrtjo zgodovinskih voditeljev, in sicer Tita, Kardelja in drugih, ki so s sredstvi partijske politike še obvladovali položaj v Jugoslaviji, je izginil odločilen element enotne države. V začetku osemdesetih let so se pojavila ostra medrepubliška nasprotja.
Zagovorniki večje avtonomije republik ter predstavniki centralističnih in unitarističnih teženj so se spopadali vedno ostreje.
Slovenija se je upirala težnjam po premagovanju krize s centralizacijo in unifikacijo države.
Jugoslavija do leta 1991
|
“Kosovska idila”.
Albanske policiste so zamenjali s srbskimi, ki so se pripeljali v oklepnikih JLA, prebarvanimi z modro barvo policije
|
Predsedniki jugoslovanskih republik (z leve) predsednik Črne gore, Momir Bulatović, Kiro Gligorov, Makedonija, Slobodan Milošević, Srbija, Franjo Tuđman, Hrvaška, Alia Izetbegović, Bosna in Hercegovina in Milan Kučan, Slovenija .
|
SLOVENIJA, PROCES PROTI ČETVERICI
Na zahtevo vodstva vojske je slovenska Služba državne varnosti 31. maja 1988 aretirala tri novinarje Mladine in podčastnika JLA z obtožbo, da so nezakonito prišli do zaupnega vojaškega dokumenta.
Na Roški cesti v Ljubljani je v poletnih mesecih leta 1988 potekal proces proti njim. Sojenje je spodbudilo množične proteste, razprave o pristojnosti vojaških sodišč, mnogo razburjenja pa je povzročila odločitev Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, da se lahko v Sloveniji sodi v srbščini.
Vojaško sodišče jih je obsodilo na zaporne kazni.
Obtožene Janeza Janšo, Davida Tasiča, Ivana Borštnerja in Francija Zavrla je ob prihodu s sodišča pozdravila množica, zbrana iz vse Slovenije.
Odgovor na aretacijo četverice je bila ustanovitev Odbora za človekove pravice, v katerega so bili vključeni številni posamezniki, vodil pa ga je Igor Bavčar.
|
|
|
Na mitingih po Srbiji ni manjkalo Miloševićevih slik. Na transparentu je »znameniti« Hafnerjev prst.
|
|
Razstave
